Sem mislila, da bo slo, ampak tukajsnja vrocina je res ubijalska! Hvala bogu za klimo! :) Danes sta me Adisa in njena mama peljali na ogled stadiona Broncosov in v pivovarno Coors. Stadion je ogroooomen! Ima deset vhodov. Se mi zdi, da sprejme 75.000 obiskovalcev. Ogledali smo si vse, razen garderobo domace ekipe. ;) Njihove garderobe so ogromne, kar 35 igralcev najde v njih svoje mesto. V petek gremo z Adiso na basebalsko tekmo. To bo pravo dozivetje! Stadion je razprodan nevemkoliko vnaprej, let ne dni! ;) www.broncos.com

Dan smo koncale z brezplacnim ogledom pivovarne. Najprej smo kake pol ure pod streho na vrocini cakale na avtobus, ki nas je kasneje odpeljal do muzeja. Zanimivo je bilo, da so bili na strehi razporejeni taki mali prsilci, ki so nas frisali, da smo lazje docakali bus. Prisegla bi, da je imela voda okus po pivu. ;) torej, avtobusek za 17 ljudi nas je popeljal do vhoda v muzej, kjer smo dobili zapestnice (starejsi od 21 et), s katerimi smo kasneje prisli do treh brezplacnih piv. jaz sem poskusila samo dve, saj niso bila kaj prida. Dobil si tudi telefon, s pomocjo katerega si lahko sledil razstavi, saj si na vsakem oznacenem mestu (bilo jih je 11) pritisnil ustrezno stevilko in poslusal razlago. Ogled se je koncal z degustacijo in nakupom v trgovini. www.coors.com

Ker smo bile lacne, smo se na poti domov ustavile se v restavraciji 'Pojej, kolikor lahko', kar pomeni, da   za enotno ceno (ne vem, koliko, ker mi sploh ne pustijo nic placati) pojes kolikor hoces. jaz sem imela velike oci, kar pomeni, da sem se prenajedla. Sem pa izpustila sladico. :)

Mislim, da bom imela danes early night in sla hitro spat.

Lepo se imejte!

P.S.: Lepo bi bilo, ce bi kdo kaj pokomentiral. :) Upam, da nisem totalno nezanimiva.

Danes le na hitro, ker sem utrujena. Se vedno je vroce, a ko hodis po vrocem betonu je vse skupaj se slabse. Vceraj sem si pogledala muzej denarja (vsak obiskovalec si lahko vzame brezplacno vrecko razrezanega denarja. Kljub temu, da so zavarovani kot v Fort Knoxu, so jih enkrat oropali. Del denarja so nekje nasli, storilcev pa nikoli. Skoraj tako kot pr nas! ;) Sledila je hisa Molly Brown, gospe, ki je prezivela potop Titanika. Hci irskih priseljencev, ki se je omozila z rudarskim inzenirjem, ki je v prvih letih 19. stoletja v Denverju naletel na zlato zilo in postala sta milijonarja. Veliko je potovala po svetu. Ko je bila v Egiptu, ji je brat poslal telegram, da je njegov sin zbolel in da morda ne bo prezivel. Ker ga od rojstva se ni videla, se je vkrcala na Titanik. Kaj pa se je dogajalo naprej, ve ze celi svet! Ja, to je bila Molly, the unsinkable! ;) Sledil je ogled enega izmed najbolj odstekanih muzejev, kjer sem dobila celo popust pri nakupu vstopnice, zato ker sem uciteljica. Verjeli so mi le na besedo, ker sem izkaznico pozabila doma. Pri nas se to ne more zgoditi. Kirklandov muzej moderne umetnosti ima svega i svacega. Tip je bil male rasti, zato ni dosegel sredine svojih platen. Pa se je spomnil in na strop obesil pasove, na katere se je vrgel in visel nad platnom in tako lazje slikal. Aja, vsa platna je imle polozena na mizo. ;)
Danes pa muzej moderne umetnosit in pa dve bukvarni, kjer sem kupila 2 Mala princa za cen 11 dolarjev. Ja, tu ti daavek na racun dodajo na koncu, tako da cena ni taksna kot je prvotno zapisano na artiklu. 15% davek.
Grozna sparina je, izgledalo je na dez, pa ni bilo nic iz vsega skupaj. Le nekaj km proti vzhodu pa so vceraj divjali tornadoji.
Lepo mi bodite, jaz grem spat! :)   

Vceraj sem se dokaj pozno odpravila od doma, tako da sem zacela z ogledom mesta sele okrog ene popoldan. Vroce pa tako, da ne ves kam bi se dal. 40C! Kamorkoli prides je klima, pijejo pijace z ledom. Zaenkrat uzivam velike kolicine vode, pa kar gre. Torej, zacela sem s sprehodom po 16th Mall Street. Ulica, ki je baje meri 1600m (isto kot njihova nadmorska visina). To je neke vrste pes cona, kjer gor in dol vozijo brezplacni elektricni avtobusi, ki so brezplaci. Hop on -Hop off! Vzdolz cele ulice je veliko cvetlicnih loncev, ulicne umetnosti in pa 14 pisano pobarvanih klavirjev. Lahko jih igra kdorkoli. Ce si dobr, dobis tudi napitnino. Nasla sem si ze najljubso knjigarno Barnes and Nobles, kjer imajo tudi Malega princa. :) Pa Hard Rock cafe. Potem sem si zazelela organiziranega ogleda mesta, pa sem se popeljala z neke vrste avtobusom, ki je vcasih bil solski, danes pa je nakrancan z vsesortnimi okraski in v njem najdete fotelje, nekaj kavcev in celo sedlo! ;) Izgledalo je zelo obetavno (za 22 dolarjev!), ampak zal ni bilo. Eno uro in pol voznje, z vmesnim nakladenjem gospe vodicke, nekaksne grozljive zgodbe (park, ki je bil vcasih pokopalisce), pa njeno razglabljane o tem, kaksne butaste zakone ima Colorado, pa o tem, kako je placala 50 dolarjev prometne kazni, zato, ker je pri rdeci luci sla malo cez belo crto.
Samo sem cakala, da vse skupaj mine!
Adisa je prisla pome, tako da mi nilo treba skrbeti za avtobus, ki vozi enkrat na uro.
Njena mama je pripravila polnjene paprike in pa spekla burek. Tak sem se najedla, da sem spala od 7ih do 7ih. Mislim, da je prislo za menoj vse skupaj, tako dolga voznja s kombijem, letalom in pa hoja po razbeljenem asfaltu v mestu.
Upam, da ste mi vsi v redi, saj ni nobene reakcije na objavljeno. ;)
Lep pozdrav iz denverja, kjer ciliram ob gledanju America's got a talent!

Vceraj tocno po razporedu prispela v Denver, glavno mesto ameriske drzave Kolorado. The High Mile City! Nadmorska visina 1600 milj je vzdevek tega mesta. Moje potovanje se je zacelo v nedeljo zvecer, ko sem se odpravila proti LJ, kjer sem prestopila na/v GoOptijev kombi za Benetke, letalisce Marko Polo. Naj ne pozabim omeniti, da je kombi vozila voznica, po imenu Branka. Zacelo se je vse skupaj bolj kilavo, saj smo cakali Gasperja, ki je teke se nekje o Resljivi, pa nekoga smo pobrali se v Rozni dolini, tak da smo namesto 0b 1.30 Ljubljano zapustili sele okrog 2.00. malo me je skrbeo, saj sem morala cekirat za mednarodni let, v tem primeru pa moras biti na letalisce res dve uri pred odhodom letala. Postavila sem se v vrsto pred Lufthansinim salterjem, nakar opazim, da imajo vsi v roki vstopne kartone, kar je pomenilo, da so si jih natisnili doma ali pa na letaliscu na avtomatu. Jaz si ga doma nisem, ker sem moral prestopat dvakrat in nisem bila najbolj sigurna, ali bi to znala urediti pravilno glede na prtljago, ki pa se ne cekira do konca. Ni mi ostalo nic drugega kot da sem sla iz vrste in prosit neko usluzbenko, da mi pomaga. Ni bila najboljse volje, ampak nama je uspelo. :) Potem pa sem se naredila Francoza in sla nazaj v vrsto na prvotno mesto. Seveda moje vrivanje ni minilo cisto neopazno, ceprav sem se zelo trudila, da ne bi nihce ne bi opazil. Vrsta je bila pa itak dolga kot kaca! :) Korejci me niso razumeli, neke Slovence pa sem potolazila s tem, da kaj takega se nisem pocela. ;) Tiskala vstopni kupon na stroj, ne se vrivala, da ne bo pomote.
Baterija je napol prazna, zato grem zdajle v mesto. Zunaj je baje cez 40C (vlaznost zraka je dosti nizja kot v SLO), tako da je znosno. S seboj nosim tekocino in faktor 50!
Lepo mi bodite nekje na hladnem!     

Ce koga zanima vreme na severu Evrope, moram povedat, da je soncno, ne tako vroce kot pri nas.
Imeli sva sreco, ker sva parkirali cisto blizu muzeja, kjer je dovoljeno parkirati dve uri zastonj. Preden sva sli naprej   po ogledih, sva prestavili uro naprej, pa je bilo.;) Fino je, ker so vse znamenitosti v blizini in lahko gres pes. Zoprna je bila le vrocina, ker je mocno pripekalo.
ARos muzej moderne umetnosyi je a MUST, kadar se znajdete v tem mestu. Oblikovan po vzoru Dantejevih nebes in devetih sob v peklu. Na strehi je mavrica, po kateri se lahko sprehodis in gledas mesto v razlicnih barvah. http://en.aros.dk/the-collection/your-rainbow-panorama/

V tem muzeju je razstavljen kip decka v 3 vecji velikosti. Izgleda kot pravi, samo, da je ogroooomen! Cisto vse se mu vidi, se zile! http://en.aros.dk/the-collection/boy/

Cisto na dnu muzeja pa devet sob pekla. Cista tmica in grozljivo strasljivo! V prvi je se nekak slo, potem pa me je bilo prevec strah, da bi se predolgo zadrzevala v njih in sem jih samo preletela. Ce bom imela kaj besede pri izbiri zadnejga bivalisca, bi sla raje v nebesa!
Na hitro sva skocili se v mesto v bukvarna Vangsgaards Boghus po Malega princa iz leta 1994. Jupiii! Sem imela sreco, ker je bil to edino izvod v Aarhusu, drugi pa je v Kopenhagnu.

Dan sva zakljucili z nakupom v IKEI.

Nedelja dopoldan je bila namenjena ogledu ribje drazbe za turiste http://www.holmslandklitcamping.dk/en/adventures/fiskeriauktioner
v Hvide Sande-ju . Draziti se je zacelo z 50DKK, potem pa navzgor. Porcije so male, tako da jih lahko priopravis se isti dan za kosilo ali vecerjo. Poleg tega so v hali pekli ribje jedi, prodajali pijaco in pa imeli tombolo. Sem kupila 4 srecke (srecka je 20DKK), pa je na vseh pisalo NITTE, kar pomeni, da nisem NITTE zadela. :) Tu ni tako kot pri nas, ko vsaka zadene.

Pozno popoldan pa je sestro njen delodajalec povabil na vecerjo, ker ze 10 let dela pri njemu. Jaz pa sem ji bila za druzbo. :) Aha, pa po naju so prisli. Si ne morem predstavljati, da bi mene moja sefica peljala na kosilo oz. vecerjo. Najprej smo si sli pogledat bunkerje na plazi od blizu. Vsi so prazni, polni peska, ali pa ze obrasceni s travo, tako da se ne vidijo vec ven. So pa posejani vzdolz cele zahodne obale.
Sledila je prijetna vecerja v fensi smensi ribji restavraciji v Hvide Sande-ju. Mnjami!

Hello, everbody! I am back online! :)
Cas neverjetno hitro bezi, kadar se imas lepo, a ne? Ste me pogresali? ;)
Imam nekaj opravicljivih razlogov, zakaj me kar nekaj dni ni bilo na zvezi. V petek je bilo ze pozno zvecer, ko sva se vrnili iz Hvide Sande-ja (v prevodu beli pesek - in peska je tam na tone!), v soboto je crknala baterija za lap top, vceraj pa sem imela tehnicne tezave pri nalaganju fotografije na meni neznanem racunalniku.
Naj na hitro povem, kaj vse sa poceli dosedaj. V petek sva jo mahnili v Hvide Sande na pozno kosilo, beri danska morska hrana. Okusno, ne premastno. Ribji sadezi vseh vrst seveda. Malce sem bila zmedena, ko so nam  a prinesli 3 porcije in 2 pijaci. Za vse sem placala 199 DKK, od tega je bila moja riba s pomfrijem 50 DKK, sestrina 75 DKK. Tretja porcija je bila ista kot moja. Za pijaco pa nisva dali 20 DKK, saj sem si jaz narocila belo vino, sestra pa kokakolo. Preverjat nisem sla, kaj se dogaja, smo kar lepo vse zmazali. Nekaj tam, nekaj doma.
HS je kraj, kjer se vecina prebivalstva ukvarja z ribistvom in turizmom. Ja, Nemce vidis in slisis vsepovsod! Jih je kot listja in trave. Veliko lokalov s hitro hrano in sladoledom, pa ribje restavracije in pa trgovine s sportno opremo. Denar kar leti s/od tebe proc! V evere preracunavat je brez veze, ker vse enkrat drazje kot pri nas.
Del, kjer zivi moja sestra, je raven. Vidis le pescene hribcke obrascene s travo. Aja, vzdolz cele obale so nemski bunkerji, ker so Nemci mislili, da se bodo zavezniki tu izkrcali. Vceraj smo si jih sle pogledat skupaj z njenim delodajalcem. Na to se vrnem kasneje. :) Pa fjorde inu morje, pa veliko valov!
V Sondervij-u so na novo uredili plazo, ki so jo tlakovali z zidaki, ki valovijo kot morje. Nenavadno, a okolici prijazno. Tukaj bi morali biti fotka, ampak je zaradi tehnicnih tezav ni. ;)
V soboto me je peljala v Aarhus, drugo najvecje dansko mesto in obenem tudi univerzitetno mesto. Slabi dve uri voznje v eno smer. Z voznjo ni tezav, saj ima sestra navigatorko Mici, ki naju uspesno pripelje na vsak cilj. Vcasih tudi preracunava, ampak na koncu se vse dobro izzide.
Ogledali sva si Den Gamble By - Staro mesto, ki izvira iz leta 1800. To je nekaksne muzej na prostem, v katerem zivijo in delajo ljudje obleceni v oblacila iz tistih casov. Pogovarjala sem se z uciteljico, ki je imela dve dekli in dva hlapcica v reji. Dekleti stari kaksnih 12 let sta prali perilo v cebru, nakar sta ga se stepali na tnalu. Ker je bilo tnalo polno lesenih trscic, gospa niso bili zadovoljni in sta jih dobili po prstih. Fanta pa sta nosila vodo iz reke. Stara sta bila kaksnih 10 let. Cebri polni vode pa so bili kar tezki.
Vas se razsiri na leto 1927, kjer vidis nekdanjo bencisko crpalko, pa leto 1974, kjer sem si ogledala trgovino z gramofonskimi ploscami. Obcutek je bil tocno taksen, kot takrat, kadar sem leta 1974 sla sama v trgovino z gramofonskimi ploscami v Sevnici. Spooky! :)

God dag! :)

Dober dan po dansko in lepo pozdravljeni!

Vceraj ponoci ob pol enajstih srecno pristala na letaliscu v Billundu na Danskem, kjer me je ze cakala sestra. Letela sem iz Benetk - Trevisa z Ryanairom. Do Benetk pa z GoOpti-jevim, ne boste verjeli, avtobusom! Mislim, da je bil ganc novi, saj se je svetil in disal po novem. Gospod sofer se je pohvalil, da kao  danes pa dobijo se enga, dvanadstropnega. Lastnik podjetja prihaja iz Sevnice, prosim lepo! :) Za vse tiste, ki ne veste, vcasih sem zivela v Sevnici. ;)
Pristali smo pravocasno in predcasno, kot nas vedno znova ob pristanku s fanfarami opozorijo na Ryanairovem letalu. Nisem vedela, da znajo biti Danci tako temperamentni - vsi, ma cisto vsi, so zaploskali ob pristanku! Na letaliscu nisem rabla iskati informacije o izhodu za Billund - vrsta, v kateri je bilo najvec zagorelih blondincev in blondink, je bila ta prava! :) Najlepsa vrsta na celem letaliscu, vam recem!
Dobra ura voznje do sestrinega doma, potem pa spanec postenega, danes do 10ih.
Kraljevski zajtrk na terasi. Soncno vreme z rahlim vetricem. Danes greva v Hvidesande in Sondervij malo na potep.
Prilagam par povezav, da si boste lazje predstavljali, kje sem:

Jutland -  http://en.wikipedia.org/wiki/Jutland

Hvindesande - http://www.hvidesande.com/ln-int/hvide-sande/hvide-sande-0

Sondervig - http://www.sondervig.dk/uk.

Ura, cajt je, da greva nacrtovat najina potepanja!